Ličkanje je pomemben star običaj, ki pa ni le predstavljal nujnega kmečkega opravila, ampak tudi izjemno priložnost za druženje s sovaščani. Takšni večeri so bili nekaj posebnega: veljali so za prave male veselice. Med delom so si ljudje radi pripovedovali zgodbe, klepetali, peli ljudske pesmi, pogumnejši pa so se celo zavrteli v ritmu harmonike, ki so jo včasih nadomestile orglice.
Kot sedaj že veleva tradicija, pa sta turistično in kulturno društvo Ambrus tudi letos poskrbeli, da smo se vsi skupaj lahko ozrli v preteklost. V soboto, 24. septembra, so na Št'cnarjev ranč že ob 18.00 prispeli prvi in najbolj zagreti obiskovalci. Njih pa je že čakal kup koruze, ki ga je bilo potrebno zličkati. Vsi skupaj so zavihali rokave in se pridno lotili dela. Večkrat se jim je nasmehnila tudi sreča, med koruznimi štoki so se namreč skrivala majhna darilca.
Po opravljenem delu je obiskovalce, kot se spodobi, čakal likof, za katerega je poskrbelo turistično društvo Ambrus. Popestril ga je krajši kulturni program, skupaj pa smo zapeli tudi več ljudskih pesmi iz zbirke, ki nam jo je vljudno odstopila Marija Perko. Kot se spodobi nam je zaigrala tudi harmonika. Benjamin Miklič je naše druženje popestril z izvrstnimi izvedbami znanih slovenskih pesmi. Naše druženje pa se ni končalo tam, najbolj zagreti so ga nadaljevali še pozno v večer.
Tudi letošnji Večer pod kozolcem nas je še bolj povezal in nam približal navade iz preteklosti, ki pa dandanes žal izginjajo. Ravno zato pa moramo s skupnimi močmi poskrbeti, da se slovenski običaji ne pozabijo in da nas vedno znova spomnijo na domačnost, ljubezen in dobroto, ki jo znamo ljudje ustvariti.
Maša Žnidaršič
